FND Piran — hippokampos.org

Filatelija v Slovenski Istri na Facebooku  Filatelija v Slovenski Istri ima RSS feedFilatelija v Slovenski Istri ima RSS feed  Zaznamuj in deli z drugimi


Francozi v Istri
Celinska zapora

Priložnostni žigV letu 1806 je Napoleon nanizal nove zmage. Z dvojno zmago pri Jeni in Auerstädtu (14. oktober 1806) nad četrto koalicijo Prusov, Saksoncev, Švedov, Rusov in Angležev je utrdil svoj položaj v Nemčiji. Če je na kopnem Napoleon kar naprej zmagoval, pa takšnega uspeha ni imel na morju. Z zmago pri Trafalgarju, 21. oktobra 1805, ko je bila francosko–španska flota poražena v pomorski bitki, je Anglija postala dominantna svetovna pomorska sila za naslednjih 100 let.

Da bi Angleže prisilil, da bi sklenili mir in priznali nova določila pomorskega prava, je Napoleon 21. novembra 1806 v Berlinu proglasil celinsko zaporo: angleško trgovino in angleško blago je hotel izključiti z vseh evropskih tržišč, predvsem pa v zvezi mest Hansa. S tem je nameraval gospodarsko zadeti Anglijo, ki ji zaradi njene moči na morju drugače ni mogel do živega. Vse blago, ki je bilo angleškega izvora ali je bilo lastnina angleških podanikov, so zaplenili in uničili. Orjaški gospodarski boj naj bi v tem čisto političnem početju dal krepke zaslombe tudi mladi francoski industriji.

Z veliko vztrajnostjo je Napoleon zasledoval svoj gospodarski načrt; s pogodbami, obljubami in vojnami je zapored prisilil razne evropske države, da so se mu pridružile, Z Ilirskimi deželami je čez dve leti dobil gospostvo tudi na severnih obalah Jadranskega morja, ki ga je mogel tedaj popolnoma zapreti za angleško blago.

Angleži so na drugi strani uveljavljali svojo premoč na morju in zaprli dostop do celinske Evrope tudi nevtralnim državam, v prvi vrsti Združenim državam Amerike. Z Američani so se Angleži spopadali v manjših spopadih, ki so pripeljali do uvedbe ameriškega embarga angleškega blaga. Ta se je končal še pred padcem Napoleona, zaradi gospodarske krize, saj je preko 100.000 Američanov izgubilo delo. V Ameriki je bilo to v času predsednika Thomasa Jeffersona, ko so ZDA leta 1802 od Napoleona odkupile Louisiano in s tem praktično podvojile svoje ozemlje.

Moja mati kuha kefe samo s cikorje, samo de je.

Spomin na "mižerijo" tistih dni je še dan danes živ med Istrani.

Celinska blokada ni imela samo negativnega vpliva na gospodarskem področju. Oglejmo si tri panoge. Prepoved uvoza trsnega sladkorja, katerega trgovina je bila v lasti Angležev, je pripomogla k hitremu razvoju pridelave sladkorne pese in izgradnji sladkorne industrije v Evropi po letu 1806. Naslednji proizvod, kjer so imeli primat Angleži je bilo zdravilo za zniževanje temperature, ki je bilo izdelano iz izvlečkov vrbove skorje. Zaradi blokade je bilo nujno potrebno iskati nadomestno zdravilo, kar je povzročilo številne raziskave. V razvojni poti do odkritja acetilsalicinske kisline (aspirin) so sodelovali kemiki iz vse Evrope. Pomanjkanja kave v ne tako daljni preteklosti se še spomnimo. In če smo Slovenci lahko hodili po kavo v Trst in Celovec, pa Evropejcem pred 200 leti ni preostalo drugega, kot da se naučijo pražiti cikorijo.

Na Istro je blokado razširil 12. decembra 1806, z Milansko odredbo. Celinska blokada je močno prizadela Istro in njena mesta. To je pomenilo, da je bila vsa pomorska trgovina prekinjena, ostala je samo kopenska povezava Istre z zaledjem. Dodatna težava je bila v tem, da so bile povezave v notranjost celine slabe, prevoz drag in težaven, saj niti Benečani niti Avstrijci (1797–1805) niso skrbeli za trgovske poti po kopnem. Oboji so bili obrnjeni na morje. Istrani so si pomagali z razbijanjem blokade in tihotapljenjem, toda bilo je nevarno in nedonosno, saj so na njih čakali tako Francozi kot Britanci in oboji so imeli boljše in hitrejše ladje. Položaj se je poslabšal leta 1807, ko so Britanci kot povračilo za francosko zaporo uvedli zaporo francoskih luk za nevtralne ladje in skupaj z Rusi začeli napadati francoske in italijanske ladje. Avstrijci so bili nemočni. Samo po svetu so lahko razglašali, da so njihovi (bivši) podaniki zaradi zapore lačni in obubožani. Lačnim Istranom je pomagal Napoleon, ki je ustanovil "Družbo miloščine". V Istri je imela 12 poslovalnic, ustanov za miloščine, ubožnic in centrov za brezplačno hranjenje.



 


Ostale objave na temo Francozi v Istri:



Loading

gostovanje Slotraveler.com | Credits: Dynamic Drive CSS Library | © 2010 hippokampos.org