V osrčju Krasa, kjer kamen in nit pišeta skupno zgodovino, se letos odvija prav poseben kulturni dialog. Kulturno društvo Kalunca je svojo pot začelo leta 2016, ko je Ljubljana gostila svetovni čipkarski festival OIDFA. Danes, v Kosovelovem letu, društvo s ponosom predstavlja projekt, ki povezuje tradicijo klekljanja z avantgardnim duhom Srečka Kosovela.
Ime društva, Kalunca, v sebi nosi močno simboliko Krasa. Gre za pomanjševalnico kalune – kamnitega oboka nad vrati, ki krasi številne kraške domačije. A za klekljarice iz Velikega dola ima beseda še dodatno vrednost; tako so namreč poimenovale specifičen element v čipki, ki s svojo obliko spominja na trdnost in eleganco kamnitega loka. Ta preplet arhitekture in ročnih del se letos seli v svet literature.
V okviru projekta "Kalunca v svet" bodo knjižnici Srečka Kosovela v Sežani predali mogočno inštalacijo. Sestavlja jo 151 čipk, ki jih je s skupnimi močmi ustvarilo 88 klekljaric iz celotne Slovenije. To ni le razstava, temveč kolektivni poklon pesniku Krasa.
Vizualna podoba inštalacije črpa navdih pri Avgustu Černigoju, pionirju slovenskega konstruktivizma in Kosovelovem sodobniku. Načrt za to kompleksno delo je izrisala Ula, njena ilustracija pa je vključena tudi v priložnostni žig, ki bo zaznamoval ta dogodek.
Vsebina čipk pa nas popelje naravnost v središče Kosovelovih Integralov. Motive, ki sta jih narisali Milena in Ula, prepoznamo kot ključne simbole pesnikovega vesolja:
Posebno mesto v srcih mnogih, ki so Kosovela spoznavali že v šolskih klopeh, zavzema njegova pesem o brinjevki. Pesnik v le nekaj preprostih, a izjemno močnih verzih naslika celoten cikel življenja in smrti na kraški gmajni:
Kadar na brinju
jagode zorijo,
brinjevke
na Kras priletijo.
Naši pašniki
samotni, preprosti
so zadovoljni
s tihimi gosti.
Ali pod strelom
brinjevka pade –
ne bo več letela
čez paše, ograde.
Ta ptica, ki se v ostrejših mesecih hrani z modrimi brinovimi jagodami (po katerih je tudi dobila ime), prinese življenje na "samotne, preproste pašnike", a njena zgodba se pod strelom tragično in hitro konča. Kosovel je v njej ujel vso krhkost in minljivost življenja, ki se v spominih obiskovalcev šolskih klopi močno prepleta s Krasom.
A tiste iste brinove jagode, ki privabljajo brinjevke in usodno krojijo njihovo pot, v sebi skrivajo izjemno moč. V ljudskem zdravilstvu so že od nekdaj znane po svojih zdravilnih učinkih – blažijo prebavne težave, delujejo protibakterijsko in spodbujajo delovanje ledvic.
Ta zdravilna esenca brinja pa je tudi osnova za eno najbolj znanih pijač na svetu – gin. In tu zgodba o kraškem brinju dobi zanimiv mednarodni epilog. Britanska kraljica mati (mati pokojne kraljice Elizabete II.) je bila namreč znana po tem, da je vsak dan z veseljem spila kozarec gina, zmešanega z Dubonnetom. Njena ljubezen do te pijače ni izvirala le iz okusa, temveč iz zgodovinskega prepričanja, da je gin zaradi izvlečkov brinovih jagod pravzaprav "zdravilna roža", ki krepi duha in telo. Mnogi se še danes radi pošalijo, da je kraljica mati prav po zaslugi zdravilnega brinja v svojem kozarcu dočakala častitljivih 101 let.
Tako se skozi en sam kraški grm – brin – presenetljivo povežejo Kosovelova krhka poezija, groba kraška narava in celo skrivnosti dolgoživosti kraljevega dvora. Vse te večplastne zgodbe pa danes dobivajo nov odmev v delikatnih klekljanih nitih društva Kalunca.
Ime Kalunca je odličen primer žive dediščine, kjer so si klekljarice v Velikem Dolu izposodile arhitekturni izraz, da bi opisale lepoto loka, ujetega v nit. Ta prenos iz kamna v čipko zdaj skozi projekt dobiva še svojo literarno obliko.
In kje je Kaos? Brez skrbi, nismo ga pozabili. Motiv Kaosa boste našli na spominskem ovitku, ki bo uradno požigosan 15. maja 2026. Tako se bodo v eno zgodbo dokončno povezali kamniti oboki, pesnikove vizije in vztrajne roke slovenskih klekljaric.
Objavljeno dne 8. maj 2026