Piran, mesto soli in glasbe, je leta 2025 dočakalo enega najpomembnejših mejnikov v ohranjanju svoje kulturne identitete. Znanstvena dela Giuseppeja Tartinija, ki jih skrbno varuje piranska enota Pokrajinskega arhiva Koper, so bila uradno vpisana na nacionalno listo UNESCO Spomin sveta (Memory of the World).
Večina svetovne javnosti Giuseppeja Tartinija (1692–1770) pozna kot violinskega virtuoza in avtorja slovite sonate Vražji trilček. Vendar pa listina, podeljena 23. oktobra 2025 v Ljubljani, osvetljuje drugo, pogosto spregledano plat njegovega genija: Tartinija kot znanstvenika in teoretika.
V jedru Tartinijeve znanstvene zapuščine, ki jo hranijo v Piranu, leži njegovo najslavnejše odkritje: terzo suono ali tretji zvok. Tartini je opazil, da ob igranju dveh čistih, močnih tonov (običajno v intervalu čiste kvinte ali terce) uho zazna še tretji, nižji ton, ki pa ga instrument dejansko ne oddaja.
Z matematičnega vidika je Tartini intuitivno opisal tisto, kar danes poznamo kot kombinacijski ton. Če imamo dve frekvenci, f1 in f2, se tretji zvok pojavi kot razlika med njima:
Tartini glasbe ni razumel le kot umetnost, temveč kot vejo matematike, ki odseva zakone vesolja. V svojem delu Trattato di musica je uporabil kompleksne geometrijske krožne diagrame in skice krožnic, da bi razložil razmerja med intervali.
Zanj uho ni bilo le pasivni sprejemnik zvoka, temveč organ, ki izvaja nekakšno "naravno trigonometrijo". Trdil je, da ko hkrati slišimo dva tona, naše uho v prostoru geometrijsko "izračuna" tretjo točko trikotnika – rezultat tega procesa pa je famozni tretji zvok. Ta preplet glasbene teorije in geometrije postavlja Tartinija ob bok velikim mislecem razsvetljenstva, kot sta bila Euler ali D'Alembert.
Vpis na Unescov seznam je priznanje Pokrajinskemu arhivu Koper (enota Piran) za desetletja skrbnega varovanja teh krhkih dokumentov. Da so dela shranjena le nekaj metrov stran od Tartinijeve rojstne hiše, daje zapuščini neprecenljivo avtentičnost.
V letu 2026 Tartinijeva dediščina ne živi le v temnih arhivskih prostorih. Zahvaljujoč projektu, kot je Tartini250, je celotna piranska zbirka danes digitalizirana. Raziskovalci lahko preko portalov Archive, Gallica, IMSLP in slovenskega sistema e-ARH.si dostopajo do vsebin, ki so bile stoletja dostopne le redkim izbrancem.
Z uvrstitvijo na seznam Spomin sveta so Tartinijeva znanstvena dela dobila status, ki jim pripada – so dokumenti, ki so sooblikovali evropsko misel. Za Piran in Slovenijo to pomeni obvezo, da ta "arhivski dragulj" ne le hranimo, temveč ga skozi digitalne platforme še naprej delimo z raziskovalci fizike, glasbe in filozofije po vsem svetu.
besedilo
Objavljeno dne 21. april 2026