Dan, ko je burja prestavila letališče.

Skrita zgodba prvega poleta Trst-Torino-Trst

Družina Cosulich (tudi Kozulić), sloviti ladjarji z Malega Lošinja, so igrali ključno vlogo pri razvoju turizma in prometa na severnem Jadranu. Njihov vstop v hotelirstvo v Portorožu in v svet letalstva sta bila tesno povezana z njihovo vizijo povezovanja potniškega prometa in turizma.

Cosulichi so postali pomembni solastniki oziroma so prevzeli nadzor nad hotelom Palace v obdobju med obema vojnama. Hotel Palace je bil odprt leta 1910, vendar so ga Cosulichi (prek svoje družbe Società Anonima Palace Hotel) začeli intenzivneje upravljati in obnavljati po prvi svetovni vojni, ko je Portorož pripadel Italiji.

Za družino je bil hotel ključen del njihove "turistične verige", saj so želeli svojim potnikom, ki so z njihovimi ladjami prihajali iz Trsta ali prekomorskih krajev, ponuditi vrhunsko namestitev. Ker so bili Cosulichi tudi lastniki ladjedelnice v Tržiču (Monfalcone), so tam začeli izdelovati lastna letala – hidroavione znamke CANT. Leta 1921 so bratje Cosulich ustanovili podjetje SISA (Società Italiana Servizi Aerei), ki se je ukvarjala z letalskim prevozom. Portorož je postal pomembna postaja za njihove hidroavione, ki so pristajala tik pred hotelom Palace, kar je gostom omogočalo neposreden in luksuzen dostop do hotela.

Izbor Portoroža za bazo hidroavion ni naključen. Pred burjo ga ščiti visok hribovski greben, ki se od Lucana preko Šentjan postopoma spušča do Pirana. Portorož je vseskozi znan po blagi mediteranski klimi – vsaj do 30. let, ko naj bi vkop ceste na Valeti spremenil naravno zaščito zaliva, vendar ne tako drastično, da bi ogrozil letalskega prometa. Cosulichi so tako ustvarili moderen transportni sistem, kjer so se njihove čezatlantske ladje, vlaki, hidroavioni in luksuzni hoteli dopolnjevali v enoten turistični produkt.

V ta koncept spada tudi vzpostavitev prve redne potniške linije med Trstom, Benetkami, Pavio in Torinom. Vzpostavljena je bila 1. aprila 1926. Da je to bil za Italijo pomemben dogodek, pove podatek, da je bila poleg slavnostnega odhoda iz Trsta, v programu enaka slovesnost tudi na sredi poti v Pavii, na sotočju Pada in reke Ticino. Za nas filateliste je poskrbela tudi pošta z izdajo serije znamk z oznako POSTA AEREA. Prav veliko truda v dizajn niso vložili; uporabili so obstoječe ilustracije znamk za hitro pošto in napis 'ESPRESSO' preprosto zamenjali z novim namenom.

Burja je v Istri velikokrat krojila usodo, in tudi tega dne je posegla v zgodovino, tokrat poštno. Zaradi burje je bilo morje v tržaškem pristanišču preveč razburkano za varen vzlet. Družba SISA je morala potnike in 6 kg pošte prepeljati v zavetje portoroškega zaliva. Dokument o tem, da so se plovci letal dejansko odlepili od morske gladine prav v Portorožu, je izčrpna reportaža v časopisu Il Piccolo, objavljena naslednjega dne. Portorož tako ni bil le postaja na papirju, ampak kraj, kjer se je prva redna italijanska letalska linija dejansko začela.

Za nas zbiratelje so te kuverte, opremljene s prvo serijo letalskih znamk 'Posta Aerea', tihi pričevalci dneva, ko je Portorož postal ključna točka na letalskem zemljevidu Evrope. Tako so te znamke in ta polet v svojem bistvu postali 'naši'. Ker je danes Portorož, kraj v Sloveniji, ta dogodek ni pomemben samo za italijansko poštno zgodovino, temveč tudi za Slovensko. Težko si predstavljam tekmovalne zbirke s tematiko letalstvo v Sloveniji, brez teh artefaktov. Dodatna informacija kolegom filatelistom - v Velikem atlasu zračnega prometa Evrope iz leta 1928, lahko razberemo, da Slovenija ni imela letališča za civilni promet, torej tudi nobene letalske potniške linije.

Za zgodovino še ta podatek. Motiv razglednice je bil prvotno namenjen tisku osebnih poštnih znamk. Čeprav je Pošta Slovenije najprej zavrnila tisk in nato po pritožbi spremenila stališče, nisem spremenil odločitve, da raje izdamo razglednico. Oklevanje pošte je bila informacija, da je ta motiv izdelala umetna inteligenca. Verjetno bi to bila prva znamka - čeprav osebna - z oznako umetne inteligence na svetu.

English Summary

The Day the Bora Moved the Airport: The Hidden History of the First Trieste-Turin Flight

This article explores the pivotal role of the Cosulich family and the Hotel Palace in Portorož in the early days of civil aviation. When the first scheduled Italian air route, Trieste–Venice–Pavia–Turin, was inaugurated on April 1, 1926, by the company SISA, a sudden Bora windstorm in Trieste forced a dramatic change of plans.

Historical archives (notably Il Piccolo) reveal that passengers and mail had to be transported by car to the sheltered bay of Portorož, which served as the actual starting point for this historic flight. For philatelists, the 1926 "Posta Aerea" overprints represent a crucial artifact of this era. The author also reflects on the modern intersection of history and technology, discussing a postcard design originally intended for a personalized stamp—potentially the first in the world to be officially marked as AI-generated.

Riassunto in italiano

Il giorno in cui la Bora spostò l'idroscalo: La storia nascosta del primo volo Trieste-Torino

L'articolo approfondisce il ruolo fondamentale della famiglia Cosulich e dell'Hotel Palace di Portorose nello sviluppo del turismo e dell'aviazione civile nell'Alto Adriatico. Il 1° aprile 1926, in occasione dell'inaugurazione della prima linea aerea regolare italiana Trieste–Venezia–Pavia–Torino della società SISA, una forte Bora a Trieste impose un cambio di programma dell'ultimo minuto.

Come documentato dai resoconti dell'epoca (tra cui Il Piccolo), i passeggeri e la posta furono trasferiti in auto a Portorose, dove le acque calme della baia permisero il decollo in sicurezza. L'autore analizza l'importanza filatelica dei francobolli "Posta Aerea" di quell'anno e conclude con una riflessione contemporanea: una cartolina commemorativa nata da un progetto di francobollo personalizzato che, per la prima volta, avrebbe potuto portare il segno dell'intelligenza artificiale.