Ne glede na to, ali je bitka mit ali resnični dogodek, smo ob 840-letnici bitke pri Savudriji (1. junija 2017) v društvu pripravili obsežen filatelistični projekt, ki je vključeval priložnostni žig (sl. 6), osebno znamko (sl. 4) in ovitek (sl. 1). Iztočnica in motiv za ilustracijo kuverte je bila slika Bitka pri Savudriji (sl. 2 in 3), ki so jo Pirančani naročili v Tintorettijevi slikarski tovarni in je dolga stoletja visela v piranski občinski dvorani, preden je končala na Dunaju. Za pripravo žiga smo uporabili detajl freske (sl. 7 in 8) slikarja Spinella Aretina iz sienske Mestne hiše, ki prikazuje spopad s cesarskim ladjevjem in slavi zmago papeža Aleksandra III., ki je bil rojen v Sieni. Tretji element, osebna znamka, pa nosi motiv Tiepolove mojstrovine Neptun ponuja Benetkam darove morja (sl. 5) iz beneške Doževe palače; slika konceptualno prikazuje politično posledico savudrijske bitke, ko se sam bog morja podreja Benetkam in jim izroča absolutno oblast nad morjem. Z današnji znanjem in thnologijo bi pripravil lepši oz. bolj natančen žig Sl. 9).
Povod za naš projekt je bil dogodek, ki naj bi se po izročilu odvil maja 1177, ko so se pred obalo Savudrijskega polotoka lomila kopja velikih sil severnega Jadrana. Beneška flota 30 galej pod vodstvom doža Sebastiana Zianija se je skrila v zalivu za savudrijskim rtom in iz zasede presenetila 75 cesarskih ladij, ki jim je poveljeval cesarjev sin Oton. Beneške galeje so izkoristile faktor presenečenja, se s kljuni zarile v boke nasprotnikov in v šesturnem krvavem boju mož na moža potopile štiri ter zajele kar 48 galej. Ujetega Otona so odvedli v Benetke, kar je privedlo do znamenitega Beneškega miru med papežem in cesarjem Barbarosso septembra 1177. Ta dogodek ni zaznamoval le pomorske zgodovine, temveč je sprožil verigo političnih sprememb; istrska mesta so začela sklepati prisane zvestobe z Benetkami, meščani pa so spoznali, da se s pomočjo močnega zaveznika lahko uprejo fevdalnim gospodarjem.
Vprašanje Otonove starosti in izvor imena (Salvo re): Poznejši beneški kronisti so Otona opisovali kot 18-letnega vojskovodjo, da bi zmagi dali večjo težo, vendar zgodovinski podatki razkrivajo, da se je Barbarossov sin rodil šele okoli leta 1170 in je bil ob bitki star komaj 6 ali 7 let. Prav njegova otroška starost je dala krila legendi, da se je v paniki skril v savudrijski vodnjak. Iz te legende izhaja ljudska etimologija toponima Savudrija – "Salvo re" (rešen kralj). Jezikoslovci in zgodovinarji to zavračajo in ime raje povezujejo z antičnim imenom Silvium (gozd) ali latinsko besedo salvus (varen pristan pred burjo).
Pomanjkanje arhivskih dokazov: Če bi Benečani res uničili in zajeli tako ogromno število ladij, bi njihovi arhivi hranili goro birokratskih sledi o stroških, ujetnikih in vojnem plenu, česar pa ni. Zgodovinska stroka dopušča, da je šlo kvečjemu za manjšo lokalno prasko v severnem Jadranu, ki jo je beneški propagandni stroj napihnil v epsko bitko.
Resnični razlog za mir: Vatikanski dokumenti dokazujejo, da glavni zaveznik papeža niso bile Benetke, temveč Lombardska zveza, ki je cesarja leta 1176 dejansko vojaško porazila na kopnem pri Legnanu, kar ga je prisililo k pogajanjem.
Slikarstvo kot državna propaganda: Slika, ki je visela v Piranu, ni bila ponaredek, temveč uradna avtorska replika (copia di bottega) iz Tintorettove slikarske tovarne. Benetke so s pošiljanjem takšnih platen v obalna mesta vizualno širile državno propagando, Piran pa je z njo legitimno izkazal svojo zvestobo Republiki.
Poroka z morjem: Čeprav je bila bitka izmišljen vojaški razlog, je njena posledica resnična: papež je Benetkam v znak hvaležnosti podelil prstan in blagoslovil obred "Poroke z morjem" (Sposalizio del Mare), praznik, ki so ga na binkošti obeleževali tudi v Piranu.
Vstop Pirančanov v varnostni pakt z Benetkami in uspeh pri kljubovanju cesarski avtoriteti je lokalnemu prebivalstvu vlil toliko samozavesti, da je dobrih deset let kasneje to pripeljalo do ukinitve funkcije cesarskega kastalda gastaldo.
To pa nas pripelje do našega naslednjega velikega projekta. Ta prelom, ko se je Piran iz utrjenega kaštela preoblikoval v pravo mesto s samoupravo, bomo/smo slovesno obeležili 23. septembra 2026. Na ta dan bomo/smo z novo filatelistično razstavo proslavili 840. obletnico pridobitve mestnih pravic. V uporabi bo priložnostni žig z zgodovinsko zgovornim napisom »IZ KAŠTELA JE MESTO POSTALO 1186 / DA CASTRUM CITTÀ SI È FATTO«, s čimer bomo počastili še en izjemen jubilej, ki je definiral naš prostor in identiteto.
Objavljeno dne 11. avgusta 2026