OOPs!! V društvu smo še vedno osredotočeni na filatelijo, čeprav znova pišem o numizmatiki. Tokrat me zanima bankovec za 0 €, ki ga je izdal Pokrajinski arhiv Koper. Veliko, pravzaprav vse o njegovem namenu, boste izvedeli v članku Janeza Mužiča, objavljenem v Slovenskih novicah 13. junija. Tukaj pa bom podrobneje poglobil vedenje o evru in o samem “arhivskem” bankovcu.
Trenutno je že 21 držav članic EU uvedlo evro kot nacionalno valuto – kot zadnja se jim je 1. januarja 2026 pridružila Bolgarija. Poleg njih so štiri evropske mikrodržave (Andora, Monako, San Marino in Vatikan) sklenile z EU posebne sporazume o uporabi skupnega denarja. Te države lahko kujejo lastne kovance z nacionalno stranjo. Črna gora in Kosovo sta prevzela evro enostransko, brez formalnega dogovora, zato nimata glasu pri oblikovanju denarne politike in izdajanju evrskih kovancev. Če k temu prištejemo še francoska, španska in portugalska čezmorska ozemlja, lahko ugotovimo, da je evro v samem vrhu demografsko najbolj razširjenih valut.
Na evrskih bankovcih, v nasprotju s kovanci, ni nacionalnih simbolov. Razlog za to je želja po ohranitvi nevtralnosti in krepitvi skupne evropske identitete. Medtem ko kovanci vključujejo nacionalno stran, so bankovci popolnoma poenoteni za vse države evrskega območja, kar simbolizira enotnost.
Vsaka država, ki uporablja evro, lahko na leto izda največ dva priložnostna (spominska) kovanca za 2 €. Ti kovanci so po svojih fizičnih lastnostih in skupni evropski strani enaki običajnim kovancem za 2 €, zato so zakonito plačilno sredstvo v celotnem evrskem območju. Prav zaradi tega je zbiranje dvovrstnih kovancev izjemno priljubljeno, saj obstaja velika verjetnost, da jih dobimo kot drobiž pri vsakodnevnem plačevanju.
Problem pomanjkanja nacionalnih simbolov na papirnem denarju so v veselje numizmatikov rešili spominski bankovci za 0 €. Pri zbirateljih so hitro postali zelo priljubljeni, saj so močno personalizirani. Medtem ko so pravi evrski bankovci zaradi nevtralnosti namenoma "brezosebni" (prikazujejo stilizirana okna in mostove), 0-evrski bankovci služijo kot odličen promocijski material, ki povezuje lokalno identiteto z videzom pravega denarja.
Ker ne gre za uradni denar, Evropska centralna banka (ECB) nima pristojnosti nad njihovo vsebino. Zato so idealni za "nacionalizacijo" dizajna – na njih so pogosto upodobljeni lokalni turistični kraji, zgodovinske osebnosti, muzeji ali pomembne obletnice. Tiskanje teh suvenirjev izvajajo izključno specializirane tiskarne, ki so prejele uradno koncesijo. Natisnjeni so na pravem bombažnem papirju in vsebujejo številne zaščitne elemente (vodni žig, hologram, mikroprint, UV zaščito), ki jih najdemo na pravih evrskih bankovcih, čeprav sami nimajo plačilne vrednosti.
Poglejmo sedaj, zakaj je ta novi koprski bankovec tako zanimiv za nas. Na njem namreč najdemo stavbo, v kateri domuje Pokrajinski arhiv Koper na Kapodistriasovem trgu in tam stoji Kapodistriasov kip.
Grof Ioannis Kapodistrias, prvi guverner neodvisne Grčije, je bil po očetovi strani neposredni potomec plemiške družine Vittori iz Kopra (od koder izvira tudi njihov kasnejši priimek – Capo d'Istria). Njegovi predniki so se v 14. stoletju preselili na Krf, tam pa so v skladu s takratno beneško navado prevzeli priimek po svojem geografskem izvoru. Kapodistrias je bil vrhunski diplomat (nekdanji ruski zunanji minister), ki je Grčijo vodil z izjemno avtoriteto, a je bil leta 1831 umorjen v Nafpliu. To je prav tisto mesto, kjer se je dobra štiri leta kasneje, januarja 1833, izkrcala bavarska vojska z mladim kraljem Otom.
Drugi ključni element ilustracije na bankovcu pa je detajl z motivom kita. S to zgodbo sem se sam srečal davnega leta 1984, ko sem v reviji Proteus (št. 10, letnik 47 - 1985) prebral članek Kiti v severnem Jadranu avtorjev Borisa Kryštufka in Lovrenca Lipeja. V članku sta povzela zapis o izrednem dogodku, ohranjenem v piranskem statutu iz 16. stoletja, ki ga je leto pred tem v Primorskih novicah (31. avgust 1984, št. 70) objavil Alberto Pucer.
To, da se je 1. junija 1555 v piranskih solinah pojavila »ogromna riba nenavadne oblike«, je bila za takratne prebivalce seveda prava senzacija. Pucer je slikovito opisal doživljanje meščanov, zoološki podatki pa so tisti, ki fascinirajo danes. K sreči si je takratni kronist to »morsko čudo« (miracolo di mare) natanko ogledal, ga opisal in skiciral. Vsi zapuščeni podatki so tako kvalitetni, da lahko po več atmosphere kot 430 letih zlahka ugotovimo, da je šlo za kita glavača (Physeter catodon).
Da je šlo za kita in ne ribo, nam posredno pove že kronist: »Rep je bil podoben delfinovemu ...« (pri ribah je repna plavut navpična, pri kitih pa vodoravna). Da je šlo prav za glavača, največjega zobatega kita, pa sklepamo po naslednjih znakih:
Pedantni kronist je nasedlega samca tudi natančno izmeril: dolg je bil 13 korakov (ob upoštevanju mere 1 korak = 0,95 m to znaša 12,4 metra). Na stari risbi iz 16. stoletja nas danes morda moti predvsem oblika glave, ki je pri glavaču sicer ogromna in topa. Vendar, če pomislimo, na kakšen bajni način so takrat upodabljali morske pošasti, je ta risba neverjetno dosledna in realistična upodobitev, vredna vsake zoološke knjige. Avtorja študije sta ob tem ugotovila še nekaj pomembnega: ta zapis iz Sečoveljskih solin je najstarejši dokumentirani podatek o prisotnosti tega kita v Jadranskem morju sploh!
S kiti v našem morju sem se znova srečal leta 2003. Potem komu se je pred Piranom pojavil kadaver brazdastega kita (Balaenoptera physalus), so ga 17. marca potopili na dno Piranskega zaliva, da bi se naravno razkrojil. Okostje so 27. novembra istega leta dvignili iz morja in ga prepeljali v Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani, kjer je danes (poleg slovitega mamuta) ena največjih atrakcij.
Pravijo, da če te ni na znamki, potem sploh ne obstajaš. Kit očitno obstaja – ne le na novem numizmatičnem 0 € bankovcu, pač pa je tudi Pošta Slovenije že leta 2016 izdala čudovito serijo štirih znamk, posvečenih jadranskim delfinom in kitom.
Το νέο αναμνηστικό χαρτονόμισμα των 0 ευρώ, που εκδόθηκε από το Περιφερειακό Αρχείο του Κόπερ (Σλοβενία), συνδέει με μοναδικό τρόπο την τοπική ιστορία με την Ελλάδα. Στο χαρτονόμισμα απεικονίζεται το κτίριο του Αρχείου και η προτομή του Ιωάννη Καποδίστρια, του πρώτου Κυβερνήτη της ανεξάρτητης Ελλάδας, του οποίου η οικογένεια (Βιττόρι) είχε βαθιές ρίζες από το Κόπερ (Capo d'Istria). Η εικονογράφηση περιλαμβάνει επίσης τη συναρπαστική ιστορία μιας φάλαινας-φυσητήρα που ξεβράστηκε στις αλυκές του Πιράν το 1555, αποτελώντας την παλαιότερη καταγεγραμμένη μαρτυρία για φάλαινα στην Αδριατική Θάλασσα.
Objavljeno dne 2. julij 2026