Piranska zizola
Ta sorta je druga tako v knjigi, kot tu na spletu. Oljka je bila v knjigi PIRANSKE OLJKE (2005) v slovenščini poimenovana kot žižula, s čimer je bila povzročena zmeda[cite: 1]. Seveda je prišlo do zamenjave, saj s tem imenom poimenujemo Ziziphus jujubo, ki je povsem drugo drevo[cite: 1].
Oljka in njeno poimenovanje izvirata iz Toskane in sta v naše kraje prišla veliko prej kot prava žižola[cite: 2]. S seboj je prinesla ime ZIZZOLO, ki je toskanska narečna beseda za svež oziroma mrzel veter ter občutek mraza[cite: 2]. Poimenovanje popolnoma ustreza lastnosti drevesa, ki je zelo odporno proti mrazu[cite: 2].
Popravek napačnega poimenovanja
Ker ponatis knjige v današnjih časih ni smiseln, je preko spleta stekla akcija za popravek imena piranske zizole, pri kateri sodeluje tudi prvi predsednik Oljkarskega društva Štorta, g. Egidio Žiber[cite: 1]. Ko ugotoviš napako, je prav, da to priznaš in popraviš[cite: 1].
📄 Preberite celoten dokument zizolo.pdf(Olivo Zizzolo di Pirano)
- Sovrstnice: Toskanski Punterolo, motovunska belica, rovinjski arber.
- Rast in oblika: Zraste v zelo veliko drevo s strnjeno krošnjo, ki sili v višino. Vejice ima krivenčaste. List je manjši kot pri črnici, pogosto na robovih zavihan na spodnjo stran, zgoraj svetlozelen, spodaj sivozelenkast, z izstopajočimi žilicami. Pecelj ima precej dolg in tanek, kar pospešuje odpadanje plodov ob prvih ohladitvah.
- Plod: Je velik, podolgovat, na obeh straneh zašiljen, ima svetločrno obarvano kožico in meso, ki je temno vse do koščice. Koščica je velika, podolgovata, malo zavita, na obeh straneh zašiljena in gosto razasta. Jamica pri peclju je globoka in popek na drugi strani izbočen.
- Razširjenost: Piranska zizola (žižula) je zelo redka v oljčnih nasadih.
- Prilagojenost: Je odporna proti mrazu in zelo rodovitna.
- Uporaba: Plodovi dajejo malo olja, zato so bolj uporabni za vlaganje v slanico.

