HIPPOKAMPOS
Spominska izdaja
HIPPOKAMPOS

140/21

hippokampos

Piranska buga

3. Skupina - Plemenite oljke ali Frantoiani (Olivi Frantoiani ali Gentili) | 1. sorta - Toskanska bugica (Bugiola di Toscana)
Podsorta buga ali buža

(Olivo Bugo ali Buso)

  • Sovrstnice: Grossaio, Frantoio, Corregiolo, Razzolo itd. na področju mest Pisa in Lucca. V Maremmi v okolici Pise je poznana sorta Bugiole, ki jo gojijo v Castegnettu, Bolgheri in Rosignanu. Na področju Pise je poznana še Bucina.
  • Literatura: Caruso Grossaio uvršča med plemenite oljke oziroma med oljke za olje, t. j. za stiskanje (Frantoiani), ki jih v Toskani imenujejo Frantoiano, Frantoio, Razzo, Razzolo, Grossaio, Correggiola itd. Tudi pater Ridolfi veliko pozornosti namenja sorti Grossaio ter jo imenuje oljka ravnin in nizkega gričevja. Ta oljka je po vsej verjetnosti Michelijeva 24. sorta.
  • Rast in oblika: Caruso plemenitim oljkam pripisuje naslednje lastnosti:
    • imajo povešene veje;
    • plodovi so različne velikosti, zelo mesnati in oljnati, vendar včasih dajejo le malo olja in so primerni samo za vlaganje;
    • tiste sorte, ki dajejo plodove za olje, zrastejo velike.
    Po Ridolfiju se sorta Grossaio skoraj sama prilagaja enolični obliki svoje krošnje in poganja prožne, domala povešene mladike, tako da se krošnja spušča znatno niže od odcepov spodnjih debelnih vej.
  • Prilagojenost: Ridolfi piše, da ta prelepa oljka izredno obrodi, in to vsako leto v izobilju. Toda v hladnih in na zelo visokih legah plodovi slabo dozorevajo, zato je že ob le malo prerani ohladitvi pridelek olja skromen, ker se olje pri tej sorti začne delati nekoliko prepozno. Plemenite oljke so potemtakem tako rekoč prijateljice ravnin in nizkega gričevja.
  • Podsorte: Kot podsorte buge je mogoče opredeliti piransko bugo, rovinjsko bužo, labinsko bužo (Bugianco), vodnjansko bužo moško in vološko torkoljanko.
  • Razširjenost: Buga je skupaj s svojimi podsortami med najbolj razširjenimi oljkami v Istri.
  • Izvor imena: Beseda buža ali buga (buso, bugo) zveni podobno kot ime Bugiola, ki je običajno v Maremmi na področju Pise. Beseda bugio je prastari izraz v pomenu luknja, votlina (po Petrocchiju). Buga je morda dobila svoje ime zato, ker ima pogosto v deblu v bližini tal votline ali dupla. Domneva, da bi njeno ime izviralo iz besede Bugie (Buie), ni verjetna.
Podsorta piranska buga

(Olivo Bugo di Pirano)

  • Sovrstnice: Zdi se, da je piranska buga enaka poreški buži (Bugado) in labinski buži (Bugianco). Nekateri trdijo, da je njeno ime nastalo zaradi lukenj ali dupel, ki se ji pogosto izoblikujejo na nižjem delu debla blizu tal. Stara beseda bugio v resnici pomeni bucato ali vuoto, torej naluknjan ali votel (po Petrocchiju).
  • Rast in oblika: Piranska buga se razvije v bujno in visoko drevo. Krošnjo ima precej razpeljano in povešeno. Mladike požene tanke in dolge.
  • List: Je velik, v srednjem delu razširjen, na zgornji strani živozelen, a na spodnji svetlo sivozelenkast. Žile ima močne in na spodnji strani izstopajo, pecelj pa kratek in močan.
  • Plod in koščica: Plod je velik, nekoliko jajčaste ali vretenaste oblike, pogosto ukrivljen v eno stran. Kožica je modrovijoličasta do rumenordečkasta, pri plodu, ki ni še popolnoma zrel, pa bakreno obarvana. Koščica je okrogla ali vretenasto zavita in ima kostanjevorjave razice na rjavovijoličasti podlagi. Pecelj pri plodu je dolg, jamica pri peclju globoka, popek na vrhu pa izbočen.
  • Prilagojenost: Piranska buga ljubi tople in zavetne lege. Na področju Pirana večinoma srednje obrodi.
  • Razširjenost: V piranskih oljčnikih predstavlja kako desetino od vseh oljčnih dreves, ki rastejo v njih.
  • Uporaba: Je sorta za olje.
  • Lastnosti olja: Olje je rumene barve in izvrstno, samo da je iztisnjeno po pravilnem postopku.
Strokovna ocena: Kot oljka, ki daje izvrstno olje in jo je vredno še bolj zasaditi, sicer na mestih, ki so varna pred jesenskimi hladnimi piši.
opis opis opis

Objavljeno dne 19. novembra 2026

✨ With a little help from my friend Gemini
Povečana slika