Francozi v Istri
prihod v naše kraje.
Spomladi leta 2005 sta češka in francoska pošta s skupno (joint) izdajo obeležili 200. obletnico bitke pri Slavkovem pri Brnu, bolj znanem pod nemškim imenom Austerlitz. V bitki treh cesarjev je 2. decembra 1805 Napoleon I. (Bonaparte; 1777–1825) veličastno premagal čete ruskega carja Aleksandra I. (1768–1835) in avstrijskega cesarja Franca II. (1768–1835). Slednji je moral v pogajanjih, ki so sledila v Požunu pri Bratislavi (26. decembra 1805), francoskemu Kraljestvu Italije odstopiti Benečijo s Furlanijo ter beneško Istro in Dalmacijo, kar je habsburška monarhija pridobila po pogajanjih v Ljubnu (Leoben, Gornja Štajerska 18. aprila 1797; mirovna pogodba podpisana 17. oktobra 1797 v Campoformiu pri Vidmu) in je zabeleženo kot prva prisotnost Avstrijcev v naših krajih.
Prvemu avstrijskemu obdobju je sledila francoska nadoblast, ko so nekdanjo Beneško Istro, ki so jo Francozi okupirali sredi novembra 1805 (območje Tržiča (Monfalcone) in Furlanije), vključili v Italijansko kraljestvo.
Z dekretom o začasni organizaciji uprave na nekdanjem beneškem ozemlju (29. januarja 1806) je Istra postala osma provinca Benečije. Na čelu province (sedež istrske je bil v Kopru) je bil civilni magistrat, ki so ga sestavljali magistratni predsednik (imenovan je bil Angelo Calafatti), finančni intendant, upravitelj rudnikov in gozdov, inšpektor javnih del, voda, mostov in cest ter policijski delegat.
Ostale objave na temo Francozi v Istri:
- I. — Prihod Francozov v Istro.
- — priložnostni žig
- II. — Napoleon je z dekretom Istro priključil Italijanskemu kraljestvu.
- — priložnostni žig
- III. — Celinska blokada
- — priložnostni žig
- IV. — Nova upravna razdelitev Istre na deparmaje, distrikte in kantone.
- — priložnostni žig
- V. — Ukinitev poštnega urada v Piranu
- — priložnostni žig
- VI. — Vdor avstrijskih vojakov v Istro
- — priložnostni žig
- VII. — Priključitev Istre Ilirskim provincam
- — priložnostni žig
- VIII. — 22. februar 1812/2012