Napoleonove bitke proti peti koaliciji

Po bitki pri Slavkovu in miru v Bratislavi leta 1805, ko je Napoleon ponižal habsburško monarhijo, so bili Avstrijci ob vsak vpliv v Nemčiji in vedno bolj osamljeni. Leta 1809 so se počutili nekoliko močnejše, potem ko so ustanovili "deželno brambo", zato so se povezali z Angleži, edinim nasprotnikom Napoleona, v V. koalicijo.

Sredi marca so bile vojne priprave končane, vsa armada (280.000 vojakov redne vojske in 224.000 deželnih brambovcev) oborožena in bojni načrt izdelan. Avstrijci so 10. aprila sprožili dva udarca v smeri proti Bavarski v dolino reke Inn in drugega v severno Italijo. V okviru slednje ofenzive so pripadniki kranjske deželne brambe v družbi s tržaškim in goriškim bataljonom oblegali trdnjavo Palmanovo in potem branili avstrijsko postojanko pri Razdrtem, kjer so zajeli vse brambovce kot vojne ujetnike. Enaka usoda je zadela tudi bataljon grofa Turna, ki je branil ljubljanski Grad. Zasedbo Istre, ki je trajala od 13. 4. do 23. 5. 1809 so izvedli tržaški brambovci, ko so zmagoslaven pohod skozi (neavstrijsko) Istro in mesta Koper, Piran, Rovinj in Pulj očistili od nasprotnikov. Pozneje so bili pri Razdrtem od Francozov zajeti.

Napoleon se je iz Bavarske v smeri proti Dunaju z vsemi svojimi silami vrgel nad Karla, dobro vedoč, da bodo vojne operacije v Italiji brez pomena, kakor hitro se mu posreči premagati glavnega nasprotnika. Napoleon se je nastanil na Dunaju že 12. maja. Prva resnejša bitka je bila 21. in 22. maja pri Aspernu, kjer je Napoleon doživel prvi poraz. Nadvojvodu Karlu se je zdelo tako čudapolno in izredno, ker ni bil od občudovanega Napoleona premagan, da je skoro sam dvomil nad lastno zmago; kaj šele, da bi se drznil napraviti bojem odločilen konec. Karel svojega uspeha ni znal izrabiti; čutil se je tudi preslabega in je zato čakal na ojačanje s četami nadvojvode Janeza, ki se je pri ogrskem Gjuru dne 11. junija zapletel v nesrečne boje z armado italijanskega podkralja Evgena.

Napoleon, ki ga je poraz pri Aspernu hudo bolel, se je za novo bitko temeljito pripravljal. Pri donavskem otoku Lobavi je napravil most čez reko, pridružil si je Evgenovo armado in udaril čez Donavo s približno 180.000 možmi in 600 topovi. Preden je mogel prihiteti obotavljajoči se Janez s svojimi 40.000 vojaki, ki so stali takrat v bližini Bratislave, je izsilil Napoleon 6. julija bitko pri Wagramu, ki je uničila avstrijske upe in obnovila Napoleonovo slavo. Nekaj dni kasneje je Karel ponudil francoskemu cesarju premirje, ki so ga v Znojmu podpisali. Končno veljavna uveljavitev mirovnih pogojev pa se je zavlekla še za tri mesece, ker je Napoleon postavljal visoke zahteve. Zdelo se je že, da bo izbruhnila nova bitka. Vendarle so oznanili streli iz topov Dunajčanom 14. oktobra 1809, da so se v Schönbrunnu slednjič le pobotali in sklenili mir.

Po določbah tega miru je izgubila Avstrija tretjino svojih dežel: Solnograško in kos Gornje Avstrije je dobila Bavarska, večino zahodne Galicije so priklopih velikemu vojvodstvu varšavskemu, z manjšim delom na vzhodu okrog mesta Tarnopola je bila poplačana Rusija za svojo nevtralnost. Zase pa si je izgovoril Napoleon vse avstrijske pokrajine na jugu ob Jadranskem morju: Goriško, Trst, vso Kranjsko z Istro, beljaško kresijo na Koroškem s tirolskim delom Pustriške doline in Hrvaško, kar jo je na desnem bregu Save, začenši pri Brežicah pa do turške meje v Bosni. Te pokrajine je Napoleon združil z beneško Istro, Dalmacijo, Kotorjem in Dubrovnikom, ki jih je sedaj odcepil od italijanskega kraljestva v novo skupino dežel "Ilirskih provinc" in jih postavil kot trdnjavo pred dunajska vrata in zaeno kot most v Turčijo. Avstrija, ki je začela to leto s tolikimi upi, je radi teh izgub bila ob svoj pomen kot velesila; v svoji prevari in svojem ponižanju se je morala v tajnem mirovnem dostavku še obvezati, da bo skrčila svojo armado na 150.000 mož in plačala 85 milijonov frankov vojne odškodnine.

Uniforme kranjskih in goriških brambovcev na priložnostnem ovitku.

Zadnja stran priložnostnega ovitka.

Ostale objave na temo Francozi v Istri:

• I. — Prihod Francozov v Istro.
• — priložnostni žig
• II. — Napoleon je z dekretom Istro priključil Italijanskemu kraljestvu.
• — priložnostni žig
• III. — Celinska blokada
• — priložnostni žig
• IV. — Nova upravna razdelitev Istre na deparmaje, distrikte in kantone.
• — priložnostni žig
• V. — Ukinitev poštnega urada v Piranu
• — priložnostni žig
• VI. — Vdor avstrijskih vojakov v Istro
• — priložnostni žig
• VII. — Priključitev Istre Ilirskim provincam
• — priložnostni žig
• VIII. — 22. februar 1812/2012