Francozi v Istri
ukinitev pošte v Piranu
Edwin Müller v svoji knjigi Handbook of The Pre - Stamp Postmarks of Austria navaja, da so poštni urad v Piranu odprli med letoma 1784 in 1817. Dr F. Juriševič: (Primorska pošta skozi zgodovino) navaja kar leto 1784, torej še v času beneške republike. Avtorji Majda Žontar, Vladimir Klinar in Andrej Hozjan v knjigi Pošta na slovenskih tleh v poglavju Razvoj poštnega prometa na Slovenskem od podržavljenja 1722 do 1918 na strani 166 navajajo leto ustanovitve 1840. V isti knjigi avtor Ivan Turk v poglavju Poštni žigi na Slovenskem na strani 328 v seznam desetih mest vključi med drugim Piran in leto 1813 kot leto ustanovitve pošte.
Nevio Šetić v knjigi Napoleon u Istri citira fond Ilirskih provinc in navaja akt, s katerim so Francozi leta 1. januarja 1808 ukinili med drugimi tudi poštni urad v Piranu, kar pomeni, da sta podatka Muellerja in Juriševiča verodostojna. Letnico, ki jo navaja Turk, lahko upoštevamo kot možen podatek o ponovnem odprtju pošte.
V času Beneške republike vse do 1797 je za pošto v Piranu skrbelo Društvo beneških kurirjev (Compagnia dei Corrieri Veneti). Beneški kurirji so imeli za vsako poštno progo izdelane skromne ročne žige, v katerih je bil simbol leva in črke CFCV (Compagnia fra Corrieri Veneti). Podatek, kdo naj bi v prvem avstrijskem obdobju do konca leta 1805 skrbel za prenos pošte, ni znan. Ker je bila za Benečane trgovina primarnega pomena, je bila v primerjavi z Avstrijo pošta bolj razvita. In če so Benečani bolj uporabljali morske poti, so Francozi zelo pospeševali kopne poti in so morali naravno skrbeti tudi za dobro poštno upravo, ki so jo popolnoma podržavili.
Poštna služba v Istri je bila organizirana na osnovi pešcev poštarjev (pedoni). Samo za prenos telegrafskih novic so uporabljali jezdnega konja. Poštno službo v Istri so Francozi 1. januarja 1808 reorganizirali. Od tega dne so bili poštni uradi samo v Rovinju, Pulju, Buzetu in Labinu, medtem ko so jih v Bujah, Piranu, Motovunu, Poreču in Vodnjanu ukinili. Občine so morale določiti poštenega meščana, ki je moral iti nasproti "poštarju pešcu" na njegovi poti iz Kopra v preostala poštna središča. Tako so ustvarili poštno povezavo za izmenjavo pošte in novic. Ti občinski poverjeniki so poleg dela dohodka od "tassa lettere" prejemali en sold za vsako pismo od osebe, kateri so ga prinesli.
Št spominskega ovitka 49/07.
Ostale objave na temo Francozi v Istri:
- I. — Prihod Francozov v Istro.
- — priložnostni žig
- II. — Napoleon je z dekretom Istro priključil Italijanskemu kraljestvu.
- — priložnostni žig
- III. — Celinska blokada
- — priložnostni žig
- IV. — Nova upravna razdelitev Istre na deparmaje, distrikte in kantone.
- — priložnostni žig
- V. — Ukinitev poštnega urada v Piranu
- — priložnostni žig
- VI. — Vdor avstrijskih vojakov v Istro
- — priložnostni žig
- VII. — Priključitev Istre Ilirskim provincam
- — priložnostni žig
- VIII. — 22. februar 1812/2012